Petra Bauman Sllovenia

Manifest za lepotice

Začnimo pri koncu.
Najlepša lepa ženska je …
… mrtva ženska.
Globoka sreča se skoti skozi polne trebuhe pogoltnjenega sovraštva nesrečnih, ki verjamejo v svojo pravico do tujih solz in krikov kot vernik v
vnebovzetje, in njihove solze so vesela glasba, nikomur slišna, dolgo čuvana voda iz njihovih suhih potokov.
Najboljša lepa ženska je ženska v beznici, kamor so jo zvlekli nasedli mornarji, moški, zmožni le kovaštva ozkih rešetk, ki pred seboj brcajo malo rdečo mišico kot crkovino, in ženske z ledeno magmo v ugaslem ognju, ženske z rdečimi nasmehi – nikoli uresničene lajdre, z zveriženo pločevino svojih duš, nikoli opažene z odrgnjenimi koleni,
takšni, ja, slavijo poslednje obrise lepote, ki v kosih pada od lepe ženske, spodaj je veliko lačnih, lep obraz kot mah prerase poraz,
telo lepe ženske postane prepolno psovk, oči in rok, vzglavnikov čez obraz, robcev v ustih in vrvi čez zapestja.
V njene pajčevine las se vpletejo obgrizene besede kurba, lajdra, cipa, nihče ni bil dovolj dober za tebe, zdaj pa imaš.
Seveda, saj ni dobila državljanstva v rezervatu za manjšine, ker so polni drugih, eninistih.
Lepa ženska je živi spomenik objokovanja, sama kot totem, pod katerim potekajo krvavi obedi in jo škropijo, škropijo …
Lepa ženska je žoga, ki jo odnaša morje in za njo joče le otrok, je nasedli čoln pod vejami vrbe žalujke, ki izgublja les in barvo, dokler ni samo še navdih slikarjem, o, glej lep čolniček – ozadje zaljubljenim parom in hiša nežnim algam, ki nekega dne dokončno od nje prevzamejo lep obraz.
Zato – naj bo zadnji člen ustave, da vzniknejo varne hiše za lepotice, za njih rezervati, da postanejo vsaj nesrečna manjšina, naj bodo ranljiva skupina, skupina za dobrodelne koncerte, ob katerih tečejo kolektivne solze, naj bodo himna, motiv na kovancu, naj bo za lepotice razglašen svetovni Dan žalovanja, zakaj njih žrtev je orjaška, saj jih mnogo pade, pade, pade … naj bodo narava, od kod lepote tvoje, narava pod Unescovo zaščito, ki je od vseh, medtem ko vedno nove, vedno nove pošasti sanjajo svoj mali, ograjeni paradiž.